Srbski modernizem

Srbski modernizem

ARS Likovni odmevi, 8. februar 2020 ― Slike, grafike, kipi od realizma do avantgarde V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Srbski modernizem 1880–1950: 86 del – predvsem oljne slike, ob tem pa še nekaj kipov in grafik, ki jih hrani eden najstarejših kulturnih hramov v Srbiji, Galerija Srbske matice iz Novega Sada. Razstava med drugim kaže na pomen mednarodnega sodelovanja kulturnih ustanov danes in nekoč. Žiga Bratoš je pred mikrofon povabil koordinatorja projekta, dr. Andreja Smrekarja, avtorico razstave dr. Tijano Palkovljević Bugarski in direktorico Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbaro Jaki.
MICHAEL SEDBON: CTRL

MICHAEL SEDBON: CTRL

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. februar 2020 ― 'C t r l' je instalacija, v kateri deset enoceličnih organizmov Physarum Polycephalum, znanih tudi kot glive sluzavke (slime mold), v za to posebej oblikovanem okolju, ki spremlja in nadzira njihove aktivnosti, tekmuje v 'Igri življenja' Johna Conwaya. Električni potencial gliv sluzavk se na vsakem koncu protoplazmične cevčice, ki zraste med dvema viroma hrane, meri s pomočjo senzorjev za galvanski odziv kože (GSR), priključenih na Arduino, ki podatke prenaša na računalnik, da jih ta obdela s pomočjo posebej za to izdelanega programa. Te informacije so nato uporabljene kot prostorske koordinate, ki nadzirajo igro kot jo evocirajo Conwayeve 'Igre življenja'. Ob koncu vsakega kroga igre algoritem analizira in primerja poteze igralcev. Umetna inteligenca (genetski algoritem) nato določi spremembo okolja poražencev in sproži močno utripajočo UV svetlobo, za katero glive sluzavke v nasprotju s človekom nimajo obrambnega mehanizma. Ultravijolična svetloba, ki zasveti na strani poražencev, povzroči, da se glive odmaknejo od nje. S svojim delom Sedbon simbolno tematizira 'infocen' kot aktualno kulturno obdobje, kjer imajo informacije največji vpliv na družbe in okolja. Klasifikacijski algoritmi so vseprisotni in tudi mi sami smo vedno bolj upodatkovljeni: naša digitalna sebstva se nenehno primerjajo v toku avatarjev, ki nabore podatkov oblikujejo v različne ciljne strategije z oglaševalskimi, kazenskimi ali političnimi smotri. Ko sledimo značilnostim umetne inteligence – ki se izboljšuje z večanjem nabora podatkov – ugotovimo, da se je skozi ta proces oblikovalo neko novo, vase zaključeno in avtonomno okolje. Med izvornim in dobljenim je namreč povratna zanka, saj so same informacije postale primarni viri za produkcijo novih informacij. Kot je nakazal James Bridle, se mora tudi človeški agent pri ustvarjanju vsebine v dobi algoritmov prilagoditi in se vzpostaviti oz. obnašati kot stroj. S tem se poraja ključno vprašanje: kako daleč se je razvil infocen in kako moramo oprede
8. FEBRUAR V GALERIJI MURSKA SOBOTA

8. FEBRUAR V GALERIJI MURSKA SOBOTA

Galerija Murska Sobota, 5. februar 2020 ― V soboto, 8. februarja 2020, na slovenski kulturni praznik, vas med 9. in 17. uro vabimo v Galerijo Murska Sobota, da si brezplačno ogledate novi razstavi Aleksandra Vukana (velika galerija) in Natalije Šeruga Golob (mala galerija). Kustosi bodo na voljo za krajša individualna vodstva, med 10. in 12. uro pa lahko na brezplačno likovno ustvarjalnico […]

Academy of Moving People and Images

KIBLA, 5. februar 2020 ― Tvegaj spremembo (2016—2020) Serija predavanj X-OPACADEMY OF MOVING PEOPLE AND IMAGES (AMPI, Finska) V soboto, 8. februarja, ob 18. uri (MMC Kibla) vas vljudno vabimo na predavanje in projekcijo kratkih filmov v sodelovanju z Academy of Moving People and Images (AMPI) iz Helsinkov. Gostili bomo...
GROŽNJAN – ISTRSKI GENIUS LOCI

GROŽNJAN – ISTRSKI GENIUS LOCI

Revija Primus, 4. februar 2020 ― Piše: Tina Konec       Precej pogosto se mi zgodi, da moj pogovor z nekom nanese na mesto Grožnjan v hrvaški Istri in večina mojih sogovornikov – na podlagi pozitivnih govoric ali na podlagi lastnega obiska – že samó ob omembi kraja pokaže izrazito navdušenje. Mednje sodim tudi jaz.           ...
še novic